|
Moj način čebelarjenja [ Uvod | Razvoj panja | Konstrukcija panja | Tehnologija čebelarjenja | Zaključek ] Uvodoma bi rad predstavil svoje čebelarstvo. Za
začetek čebelarjenja lahko štejem leto 1963, ko sem začel samostojno
čebelariti s prvo čebeljo družino, ki sem jo dobil od starega očeta VOVK
FRANCA, priznanega vzrejevalca matic. Bil sem razočaran, zakaj samo eno
družino?! Njegov odgovor sem si zapomnil za vse življenje: » Če boš dobro
čebelaril, je to dovolj, da boš povečal čebelarstvo kolikor boš hotel, če
ne, je pa še te družine škoda.« S čebelami pa sem se spoznal že precej
prej, saj sem vedno pomagal staremu očetu.Postopno sem širil in povečeval
svoje čebelarstvo na 30 panjev.Do ključne spremembe pa je prišlo pred
približno 15 leti, ko sem se odločil za prevažanje čebel.Sedaj čebelarim s
120 panji čebel.Panji, kontejner za panje, kontejner za točenje in drugi
pripomočki so lastne konstrukcije in večinoma tudi izdelave. Že po prvem prevozu čebel sem ugotovil, da bodo potrebne korenite spremembe prevažanja, panjskega sistema in tehnologije čebelarjenja.Na tak način kot je to delal moj stari oče in njegovi prijatelji, ne bo šlo.Enostavno je bilo skonstruirati kontejner,težje in dolgotrajnejše pa panj in zanj primerno tehnologijo.Prepričan sem, da sem pri tem uspel.Na ta način čebelarim že več kot 10 let.V enakem panju in po enaki tehnologiji pa čebelarijo tudi moji čebelarski prijatelji, skupno v 5 kontejnerjih s po 60 panji. Vsi dosegamo nadpovprečne rezultate pri donosih medu z veliko manj dela in nepotrebnega vznemirjanja čebel. Hitro sem ugotovil, da klasični AŽ panj ni primeren za moje zahteve in potrebe. Nakladni panj me ni zanimal iz več razlogov, ki jih ne bom navajal.Prvo in edino vodilo pri iskanju novega panja mi je bilo, da so čebele edine spremljevalke človeka,ki jim ni uspel spremeniti način življenja od kar jih pozna,pa vse do danes.Torej se mora človek prilagoditi njim in jim omogočiti živeti in delati za kar so bile ustvarjene.Da bi ugotovil kakšno domovanje jim ustreza in kako si v njem uredijo življenje, sem jim dal na voljo praktično neomejen prostor za bivanje.To je bil velik lesen zaboj v velikosti 4 AŽ panjev.Po 3 letih opazovanja življenja čebel v tem vele panju pa sem se odločil, kako bo izgledal moj panj in kako bom z njim čebelaril.Pri tem sem v prvi vrsti upošteval potrebe čebel, nato pa prilagojenost AŽ sistemu. Panj je po zunanjem izgledu povsem enak AŽ
panju,saj je tak najbolj primeren za prevažanje, pa tudi namestitev v
čebelnjake.V notranjosti pa je povsem drugačen. Kot prvo in najpomembnejše
je, da ni matične rešetke. Satniki imajo enako dimenzijo kot pri AŽ
panju.Razpored satov je sledeč: 22 satov je na hladno stavbo, 8 pa na
toplo stavbo.Ker ni matične rešetke, je plodišče toliko dvignjeno, da je
do medišča le 8 mm,kolikor merijo nosilne palice.Tako mi na podnici ostane
več prostora, ki ga lahko izkoristim za pitalnik ali za vstavljanje
pogače.Okvir z razstojišči je samo eden in zajema plodišče in medišče,
prirejen pa je tako, da lahko vstavim 2 okvira z mrežico ali 2 pitalnika,
ali kombinirano.Vsak pitalnik drži 5 l in ima kontroliran odvzem hrane. Za
okvirom z razstojišči lahko vstavim premične nosilce za 8 satov na toplo
stavbo( 4+ 4). Nazadnje pa je še okvir z mrežico, ki zapre panj. Drugačna
je tudi brada panja, je le okvir z mrežico.To se je dobro izkazalo zlasti
pri prevažanju.Čebele sploh ne opazijo,da so zaprte,saj imajo prav toliko
svetlobe in zraka kot pri odprtem panju. Zato so čebele povsem mirne med prevozom, pa tudi odpiranje panjev po prevozu je lažje in manj stresno za čebele in čebelarja.Resnici na ljubo naj povem,da na toplo stavbo uporabljam le 6 satov,ker to povsem zadostuje našim pašnim potrebam. Jaz imam v panju vseh 365 dni v
letu 28 satov.Lahko pa se jih ob posebnih primerih poljubno število
odstrani.Vendar je to že dodatno delo, ki ni potrebno, ker je končni efekt
enak.Opis dela s čebelami bom začel z mesecem avgustom, saj je tako
najbolj razumljiv. V drugi polovici avgusta je
najprej na vrsti še zadnje točenje medu,kajti čebele je treba pravočasno
pripraviti za zimo.Po točenju vstavim iztočene sate nazaj v panj tako, da so najstarejši sati zadaj
v topli stavbi.Pripravljeni so za spomladansko zamenjavo. Nato panje
toplotno izoliram in zaprem.Naslednje odpiranje panjev bo šele naslednje
leto ob cvetenju češnje.Tako pripravim za zimo vse panje, ne glede na to
koliko čebel je v panju,tudi tako imenovane slabiče.Na vrsti je le še
krmljenje čebel za zimsko zalogo.100 m od kontejnerja (čebelnjaka)
namestim dva 200 l soda, ki
služita kot napajalnik.Napolnim ju z 12-14% sladkorno raztopino.Soda
pokrijem z lesenim plovcem in suho travo.V lepem in toplem vremenu
kontejner s 60 panji porabi oba soda tekočine v enem dnevu,lahko tudi
več.Vsak večer sode ponovno napolnim.Tako je lahko dnevni »donos« na panj
tudi 1 kg.Ob tako dobrem donosu matica odlično zalega.Če je vse pravilno
pripravljeno,se čebele ne utapljajo v sodih in NE ropajo.Ob slabem vremenu
krmljenje prekinem!Pojavi se strah,da bomo krmili tudi sosedove čebele.Če
so sosedove čebele oddaljene 1km, bodo njegove čebele odnesle z našega
»pasišča« tako malo,da še za nas Gorenjce ni problem v primerjavi z
pozitivnimi stranmi takega krmljenja.Če pa so sosedove čebele bliže,se je
dobro dogovoriti o skupnem krmišču.Povprečno namenim za panj 10 kg
sladkorja.Pri takem načinu krmljenja ne dobijo vsi panji enake zimske
zaloge.Pa me to ne skrbi preveč. Najde se tudi tak panj,ki si ni nabral
dovolj zimske zaloge in propade od lakote. Take čebele v mojem čebelarstvu
tudi nimajo kaj iskati!Če takega načina krmljenja ni mogoče izvesti,je na
voljo tudi druga možnost.Odstraniti je potrebno sate iz tople stavbe.V
okvir namestim 2 pitalnika in z 2 kratnim krmljenjem je vse končano.Potem do pomladi
čebele rabijo le še mir. Ko se februarja ali marca
začnejo topli dnevi,dobi vsak panj na podnico pogačo. Odvzem pogače je le
v takih dneh ko čebele letijo in prinašajo vodo,kar je boljše kot pogača
nad ali ob gnezdu.Pogača mora biti čebelam na razpolago vse do prve
paše.Ko v aprilu zacvete češnja-točno določeno drevo,čebele prvič in
zadnjič pregledam.Ko odprem panj najprej odvzamem 3 najslabše sate,ki
gredo v predelavo.Odstranim sate tople stavbe,da lahko vidim razpored
čebel in ocenim njihovo moč.Ob gnezdo dodam 3 nove satne osnove.Sate ki
jih zamenjam z osnovami pa prestavim v toplo stavbo.V panju,kjer čebele
zasedajo vsaj 7 satov je to tudi vse delo z njimi.V panj kjer čebele ne
zasedajo sedem satov pa dodam 5 satno družino iz rezerve z mlado matico.Ne
iščem stare matice in ne ugotavljam vzroka šibkosti družine.Družini se
brez problemov združita.Katera matica ostane ne vem,pa tudi zanima me
ne.Čebele že vedo katera je boljša.Pri tem načinu združevanja je
zanimivo,da včasih čebele že v eni uri vržejo ven matico(ponavadi
staro),spet drugič pa ostaneta v panju obe tudi po mesec in več.S tem
posegom izenačim moč družin in zamenjam slabe matice.Starost matic ne
kontroliram,važno je da dobro zalegajo.V tem času matice intezivno
zalegajo in ker jih prostorsko nič ne ovira je pred začetkom paše 16 satov
zalege in tudi več. Želja po rojenju v glavnem ni prisotna in se ne
poglabljam v ta problem.Pred začetkom paše odstranim žrela na panju,da
imajo čebele čim bolj neoviran dostop.To pa je tudi vse delo do prvega
točenja.Pri prvem točenju dodam vsaki družini še 2 satni osnovi.Izločeno
satje porabim pri narejanju
rezervnih družin.Če pri točenju naletim na družino ki se pripravlja
na rojenje,iz nje naredim 5-6 rezervnih družin.Namesto nje pa vstavim
novo.To delam tako,da ostanejo tudi vse pašne čebele.To se zgodi z največ
3-4 družinami.To me ne moti,saj iz njih naredim 15-20 rezervnih družin.In
kako zgleda točenje,če ni matične rešetke? Medišče je polno medu,če je
dobra paša tudi vsa topla stavba,v plodišču pa polno zalege.Vse tako kot
če je v panju matična rešetka.Nekaj pa se le razlikuje .Na satih v
plodišču ni vencev medu ali pa so zelo majhni.Kako pride do take
razporeditve?Čebele v naravi težijo k temu,da si ustvarijo razpored v
bivališču tako kot jih je naučila narava .Najbliže vhodu v panj je
zalega,za njo in nad njo pa med.Prav to pa ji omogoča ta panj.Ko vračam
iztočeno satje dobi vsaka družina tudi pogačo,da laže prebrodi stres ob
točenju. Potem samo še skrbim,da čebelam
nudim čim boljšo pašo.Do sedaj še nisem doživel,da bi bila paša tako
obilna,da bi bil panj premajhen. V dokaz,da je moj način čebelarjenja
dober,pa so tudi sledeči podatki: Tak je moj način
čebelarjenja,enostaven in preprost kolikor se le da.Čebelam dam to kar
rabijo:mir in dobro pašo.Da delam pri čebelah le toliko kot je nujno
potrebno,bodo potrdili moji čebelarski prijatelji,saj pravijo,da nisem
čebelar ampak pobiralec medu! |